GRENKO VESELJE
Vesel sem, da se vedno več mladine prebuja in izstopa iz matrice, mentalnih programov in prepričanj, ki so jih prinesli seboj ali pa so jim bili podarjeni.
A istočasno me žalosti, ko slišim skozi kakšne izkušnje so morali iti, da so se prebudili. No, res je da smo kot duše prišli po izkušnje, vendar vseeno, a je res potrebno iti tako daleč?
A se sploh zavedamo, da naš strah pred soočenjem s notranjimi zapisi vpliva na generacije pred nam? Ne samo da škodite sebi. Škodite tudi svojim naslednikom, tudi za več generacij naprej.
Je res tako težko si priznati svoje napake, zmote in bolečine, se z njimi soočiti in nekaj spremeniti? Je res lažje gledati svoje otroke in njihove otroke, kako nosijo in trpijo posledice svojih prednikov.
Vsakodnevno poslušam zgodbe družin, ki me na trenutke šokirajo, nato pa ko povprašam o ozadju, je popolnoma jasno.
Razumljivo je, da ne moremo dati naprej nekaj, česar nimamo. Nekaj, česar ne poznamo.
Preberite več
Če želite prebrati preostanek tega članka, se morate prijaviti. Prijavite se ali registrirajte kot uporabnik.
