ODNOSI – STARŠI IN OTROCI

ODNOSI - STARŠI IN OTROCI

Prvi odnos, ki ga ob prihodu v življenje spoznamo je odnos do staršev. In ravno ta odnos je temelj vseh ostalih odnosov. Velikokrat na svetovanjih za pare ugotovimo, da imajo partnerji iste lastnosti kot so jih imeli starši. Zanimivo, kaj ne? Nekatere teorije pravijo, da iščemo partnerje, ki so podobnim našim staršem, kar seveda drži, vendar ne s tem, da bi še naprej imeli občutek, da smo v stiku s starši, ampak, ker nas starši niso naučili lekcije, ki se jo moramo naučiti.

Danes obstaja veliko teorij, kako bi morali otroke vzgajati, vendar dejstvo je, da pravzaprav noben ne ve kaj bi bilo za otroke najbolje. In tako je tudi prav, ker drugače bi po vsej verjetnosti imeli vse otroke po istem modelu.

Če želimo z otrokom imeti dobre odnose in jih poslati v svet z dobrimi napotki, bi pri vzgoji morali poznati nekaj dejstev glede delovanja človeka.

?Otroci so nekje do 7 leta v visoko sugestibilnih stanji, torej karkoli delate kot starš si oni to zapomnijo, zapišejo v podzavest. Otroci kopirajo naša obnašanja, poslušajo zelo malo.
?Prav tako kot starš ima tudi otrok svojo življensko zgodbo, ki je njegova in ne starševa.
?Starš je zgolj mentor, ki otroku pomaga razumeti delovanje sveta in najti dovolj informacij, da se otrok sam odloči. Starš mora otroku dovoliti, da se sam odloči.
?Ljudje se učimo na izkušnjah, torej če otroka preveč branimo pred razno raznimi stvarmi, mu jemljemo dragocene izkušnje. Predvsem možnost čenja odgovornosti.
?Pri vzgoji otrok, bi morali večino časa nameniti vzgoji sebe. Boljši ljudje kot smo, boljši starši smo.
?Starš ne ve, kaj je najbolje za otroka. Lahko samo predvideva. Otroka je potrebno podpirat pri njegovih željah.
?Pred starševstvom je smiselno odpraviti svoje travme, ter s tem zmanjšati možnost izrabe otroka, za pokrivanje lastnih bolečin.

Predvsem zadnje dejstvo je zelo prisotno, saj je veliko preveč otrok izkoriščenih za pokrivanje starševskih neuspehov, bolečin ali razno raznih lastnih travm. Če smo starši, še nimamo dovoljenja otroku uničiti življenja, zaradi lastnih travm.

Kaj pa vi menite?