NI POMOČI? NE, SAMO NOČEMO JO.

Zadnji dnevi starega leta so bolj sproščeni. Več časa imam zase in za razmišljanje o nas. Kako delujemo, kako vplivamo na druge, na kaj se fokusiramo. In kot pravijo naravni zakoni enako privlači enako, z razmišljanjem sem pridobil nekaj situaciji o katerih lahko premišljujem, ter kateri so mi prinesli odgovore, ki so več kot očitni, vendar očitno jih vidimo samo ko jih nujno potrebujemo ali pa smo dovolj “odrasli”, “zreli”, da jih vidimo.

Tokrat je bila situacija, zgodba čisto vsakdanja. Nekaj, kar se redno dogaja po družinah. Dogodek se vrti okrog pospravljala bivalnih prostorov pred prazniki, ki so za nami. Eden od otrok je počistil 80% bivalnih prostorov, starš pa preostalih 20%. Do te razlike je v glavnem prišlo, ker starš še ni razvil oz., se naučil časovnega razporeda in je namesto, da bi opravil eno nalogo do konca, delal 5 nalog istočasno, vmes spreminjal plan zaradi ene ali druge zunanje osebe. No, na kratko povedano je starš non-stop spreminjal svoje prioritete.
Vem, da se boste nekateri osredotočili na to, da je prav, da otrok naredi več, da s tem ni nič narobe, če je starš, naredil