MALO BOLJ OSEBNO

Danes sem se odločil, za malo bolj oseben zapis v katerem opisujem nekaj, kar si nikoli nisem predstavljal. No, predstavljaj že, ampak nikoli ni nisem mislil, da bom to doživel.

Rodil sem se v krščansko vero, ter deloma bil tudi vzgojen v teh okvirjih. Zakaj deloma? Deloma zato, ker danes to vero in njene priporočila razumem čisto drugače, kot so mi bila predstavljena. Predvsem bolj globoko. 
V teh okvirih sem si vedno predstavljal Boga, kot neko mogočno osebo, ki sedi na nekakšnem prestolu, ob njem pa vrsta bitji z krili, ki jih imenujemo angeli. No, mogoče je bila ta predstava Boga prenesena iz grške mitologije, ki sem jo kot otrok oboževal. Takrat sem si velikokrat predstavljal, kako bi bilo, če bi lahko govoril s tako osebo. Kaj bi ga vprašal, kaj bi mu povedal, ali bi se jezil na njega, ter ga krepko izprašal o nekaterih dejavnikih in situacijah. Velikokrat sem se jezil nanj, ga v nemoči prosil za pomoč, ter se nato spet jezil…