PROŠNJA

Prosim vas, prenahajmo delovati iz lastnega ega in navideznega prekiravnaja svojih bolečin. Dovolj je bilo tega tekmovanja med prijatelji, znanci, sorodniki, partnerji, starš in otroci. Dovolj!!! A smo res tako nerazvita bitja, da moramo drug drugemo to početi? A smo res tako nerazviti in neodrasli, da ne znamo pri sebi reči: ” Rabim pomoč, ker delam to in to narobe, ker čutim to negativnost v sebi.” A je res tako težko se s svojimi bolečinami spoprijeti? A ni težje svoje bližnje prizadeti zaradi svojih bolečin?

Tehnologijo in storitve neprestano nadgrajujemo, neprestano je nekaj novega, boljšega, bolj uporabnega. Vsako leto izide nova generacija določenega telefona, ki ima boljšo kamero, več spomina, boljši ekran, boljši izgled, boljšo uporabnost. Vsako leto se to zgodi. Kako bi odreagirali, če bi vam nekdo danes kupil mobi Regljo? Večina bi rekla, da kaj naj s tem, ker je neuporabno in jo morda celo zavrgla. Zakaj? Ker je skoraj neuporabna danes. Kaj pa mi? 20 let živimi na istem programu, na isti način, pa tega ne zavržemo, čeprav je neuporabno? Zakaj pri telefonu to naredimo pri sebi pa tega ne naredimo?

Od kdaj je zunanji svet postal bolj pomemben kot notranji. Zakaj je tisti novi telefon bolj pomemben kot so občutki človeka?Zakaj je tako pomembno se nekomu predstaviti v neki idealni navidezni sliki, namesto se predstaviti taki kot smo? S prednostimi in s slabostmi.

Starost ne naredi modrega človeka, saj vsakemu človeku, ki nekaj ne naredi na sebi, vsako leto prinese težje bitke.
Če bi starost res nardila modrega človeka, potem bi vsi starejši se dobro razumeli, bi z lahkoto priznali neke svoje pomankljivosti, bi z lahkoto razumeli mlajše generacije, bi z lahkoto sprejemali in dojemali tisto, kar se dogaja, ter posledično reševali nastale situacije.

Ne čakajte na jutri z idejo, da bo boljše, ker ne bo, če vmes ne boste nekaj naredili.

Prevzemimo odgovornost za svoja in druga življenja in prenehajmo svoje bolečine prelagati na druga ramena.

Če se kdo strinja z zapisanim in želi to deliti, naj najprej pri sebi pomisli kaj sam počne in šele nato deli. Kajti strinajti se s napisanim je eno, nekaj narediti v svojem lastnem življenju , pa je čisto druga zgodba.